V Sloveniji »Zakon o gozdovih« skupaj s »Pravilnikom o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih«, opredeljuje, kdo in pod kakšnimi pogoji lahko izvaja dela v gozdovih. Tako lahko dela opravlja:
- lastnik gozda, pri tem pa mu lahko pomagajo njegovi zakoniti dediči ter njihovi zakonci in druge fizične osebe v obliki medsosedske pomoči;
- registrirana fizična ali pravna oseba – izvajalci, ki izpolnjujejo predpisane minimalne pogoje.
Med tem, ko lastnike gozdov in ostale navedene pod točko ena »Pravilnik« ne zajema, morajo ostali izvajalci izpolnjevati minimalne pogoje. Minimalni pogoji za izpolnjevanje del v gozdovih zajemajo tako strokovno usposobljenost kot tudi pogoje, ki jih za varno delo določajo predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu. Izvajalci, ki so pridobili dovoljenje za opravljanje dejavnosti izvajanja del v gozdovih, morajo gozdarski inšpekciji priložiti dokazila o izpolnjevanju minimalnih pogojev za opravljanje del v gozdovih. Minimalni pogoji za opravljanje del v gozdovih so pogoji o strokovni usposobljenosti delavcev in dokazila, potrebna za izvajanje del po predpisih, ki urejajo varnost in zdravje pri delu za delavce, delovno opremo in osebno varovalno opremo.
V zadnjih letih beležimo izrazito povečanje števila izvajalcev del v gozdarstvu. Seznam izvajalcev vodi Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ki na svoji spletni strani redno posodablja sezname izvajalcev del v gozdovih, ki ob inšpekcijskem pregledu ustrezajo predpisanim pogojem ter seznam izvajalcev del v gozdovih, ki jim je bilo z odločbo prepovedano opravljati dela v gozdovih.
Slika 1: Delež izvajalcev del v gozdovih, ki jim je bilo z odločbo prepovedano opravljati dela v gozdovih (vir: IRSKGLR, 2019; obdelava GIS-GTE)
Poleg seznama gozdarske inšpekcije, je za širšo javnost dostopen spletni informacijski sistem MojGozdar z obširnim seznamom ponudnikov gozdarskih del v Sloveniji, ki nudi podporo pri iskanju gozdarskih storitev in je namenjen ocenjevanju kakovosti izvajanja del v gozdarstvu. Sistem MojGozdar zajema tristopenjsko ocenjevanje izvajalcev na enostaven, pregleden in objektiven način. V prvi stopnji vsi vključeni izvajalci dobijo pravno formalno oceno ustreznosti po načelu semaforja na podlagi podatkovnih baz Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES), Finančne uprave RS (FURS) in Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (IKGLR). Drugo stopnjo ocenjevanja predstavlja neodvisna strokovna ocena s strani strokovno usposobljenega presojevalca. V drugo stopnjo ocenjevanja se lahko vključijo izvajalci, ki so v prvi stopnji ocenjevanja ocenjeni kot ustrezni. Glavno načelo neodvisne strokovne ocene je izpolnjevanje meril trajnostnega gospodarjenja z gozdovi z doseganjem nadstandarda pri družbenih, ekonomskih in okoljskih vidikih izvedbe del. Tretja stopnja ocenjevanja je namenjena naročnikom storitev, da predstavijo izkušnje ali mnenje o kakovosti opravljenih storitev.
Slika 2: Število ponudnikov gozdarskih del, ki v sistemu MojGozdar ponujajo izbrane storitve (vir: GIS-GTE, 2019)
Z namenom raziskovanja gozdarske dejavnosti v Sloveniji, podatke zbira Statistični urad Republike Slovenija (SURS) s pomočjo vprašalnika Gozdarska dejavnost (GOZD–MEHAN: Mehanizacija in poraba energije v gozdarstvu). Z vprašalnikom pridobijo podatke o aktivnostih podjetij, registriranih za gozdarsko dejavnost, o opremljenosti z mehanizacijo, o opravljenih gozdnih delih ter o porabi energije.
Z metodo polnega zajema so vključeni tisti poslovni subjekti, ki so po Standardni klasifikaciji dejavnosti iz leta 2008 (SKD 2008) razvrščeni v področje dejavnosti Gozdarstvo (A), in sicer v podpodročja: A02.1 gojenje gozdov in druge gozdarske dejavnosti; A02.2 sečnja; A02.4 storitve za gozdarstvo ter nekatere ključne enote, ki sicer po svoji glavni dejavnosti ne spadajo v gozdarstvo, vendar so pomembne za to raziskovanje (npr. podjetja, ki imajo kot glavno dejavnost registrirano dejavnost v oddelku C16 – Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva. Dopolnilna dejavnost na kmetiji ni zajeta v to raziskovanje. Po tem ključu je v raziskovanje vključenih od 450 do 500 opazovanih enot (glede na število na novo ustanovljenih in ukinjenih poslovnih subjektov na letni ravni v Poslovnem registru Slovenije). Na SURS-u ocenjujejo, da je okrog 80 % poročevalskih enot z obliko zaposlitve s.p., ki imajo večinoma 0 zaposlenih v svojem podjetju. Izvedeni podatki iz vprašalnika GOZD-MEHAN so koristni in uporabni ter dodajajo vrednost razpoložljivi statistiki podatkov, vezanih na proizvodnjo in prodajo lesa iz gozdov. Je pa iz Standardnih poročil o kakovosti večletnih raziskav Gozdarska dejavnost razvidno, da je stopnja neodgovora na vprašalnik od leta 2012 naprej precej visoka in znaša čez 40 %.
S pomočjo podatkov iz vprašalnika GOZD-MEHAN lahko dobimo ocenjene informacije o gozdarskih podjetjih, ki opravljajo gozdarske storitve v gozdovih in o razpoložljivi mehanizaciji, ki jo imajo ta podjetja. Preko tega vprašalnika pa ne izvemo informacij o delu v zasebnih gozdovih, katerega opravijo registrirani izvajalci del, ter koliko del v gozdovih opravijo zasebni lastniki sami ali v okviru medsosedske pomoči.
SURS poleg vprašalnika GOZD-MEHAN, zbira podatke tudi s pomočjo vprašalnika Gozdarstvo na kmetijskih gospodarstvih (GOZD–KME), s pomočjo katerega spremlja stanje gozdarske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v Sloveniji. Enota raziskovanja je kmetijsko gospodarstvo na ozemlju Republike Slovenije, ki izvaja kmetijsko proizvodnjo nad določenim pragom in poseduje gozd. Poleg tega sta pomembnejši lastnosti kmetijskega gospodarstva, ki je opazovan, obseg poseka lesa po namenu porabe in število opravljenih delovnih ur v gozdarstvu. S pomočjo podatkov iz vprašalnika GOZD-KME lahko torej dobimo ocenjene informacije kolikšen delež zasebnih lastnikov gozdov opravlja sečnjo in spravilo lesa ter izdelavo sortimentov samih, brez najetih delavcev za plačilo.
Slika 3: Število opravljenih delovnih ur v gozdarstvu na kmetijskih gospodarstvih v letu 2016 (vir: SURS; obdelava podatkov GIS-GTE
Avtorici prispevka: Špela Ščap, Darja Stare, Gozdarski inštitut Slovenije